PLEŠEM…

Plešem…
Plešem tudi s težo v svojih prsih.
Znam… ampak je nočem takoj umaknit.

Hočem jo čutit,
v dno in še čez do korenin,
da jo olupim jedra.

Želim čutit svoj sistem,
prepoznat sledi minulih ran,
ki mi rišejo vsakdan.

Plešem…
Čutim…
in se borim….

… zaznam iluzije preteklih zgodb,
in možganov nadaljnjih obsodb,
ki želijo ubranit me poškodb.

Z melodijo jih božam,
z gibom nežnosti se predam,
končno prepoznam svoj program in
se počasi z ljubeznijo obdam.

Plešem….
Z vsem kar sem… PLEŠEM.

Pridi plesat tudi ti…

Pridi s tem, s čimer si…
… in pleši skozi iluzije uma…
… vse do tam, ko se prepustiš….
… in končno v sebi ZAŽIVIŠ….

Pridruži se nam, na naših delavnicah.

Podeli članek

Facebook
Pinterest
Email