Kolikokrat narediš nekaj…. BREZ da bi vprašala kogarkoli za POTRDITEV?
Kolikokrat si SAMA SEBI OPORA?
Kolikokrat si SAMA PODAŠ ROKO?
Iskanje potrditve je namreč tako zelo subtilno…. sploh ne opaziš, kako vsakič tiho preveriš, če je to kar počneš ok…
Lahko si ultra “srečka” in so ljudje okoli tebe, vedno podporni in ko preveriš, če je tvoja izbira ok, dobiš potrditev in ti je posledicno naravno…. da to kar čutiš narediš,… tudi tvoja avtentičnost je naravno prisotna…. ker čutiš, da je lahko.
Ampak te dni se ukvarjam z drugim občutkom.
Kaj pa če teh ljudi ni ob tvoji strani? Čutiš v telesu, kako se center iskanja podpore…(zelo subtilna energija v telesu)…. porazgubi, zmede, postane celo malo paničen in ne ve kam?
Po mojih izkušnjah, nastopijo 3 scenariji:
- Ali panično iščeš, razlagaš vsem svoj problem, dokler ne najdeš oseb, ki potrdijo, da je tisto kar ti hočeš ok…. Mogoče jih kar malo prisiliš z razlagami, da prikimajo.
- Ali panično iščeš osebe, ki bodo potrdile tvoj scenarij… in ko ugotoviš, da jih ni, narediš tisto, kar ti rečejo, da je najboljše.
- Si soočena s tem, da boš ta center, ki ga iščeš pri drugih morala končno najti v sebi (s svojo paniko sediš, jo čutiš, božaš, objemaš),… sprejmeš odgovornost in odločitev, za katero stojiš samo ti.
Scenarij št. 1, mi nikoli ni šel, saj naravno v pogovoru več poslušam, kot govorim…. Sem se pa strenirala za scenarij št. 2… Več kot polovico življenja preživela, v stanju prilagajanja, bežanja od svojih želja, potreb, naravnih tokov…. S preprostim razlogom, da: “Kdo pa sem jaz, da bi kaj vedela….”
Lažje je bilo narediti, kar so drugi rekli, kot odločati zase in prevzeti odgovornost za svojo odločitev ter s tem tudi za to, da se lahko motim, da me bo mogoče sram, da nisem dovolj pametna…. (To so moje sence… Kakšne so tvoje?)
Danes se vsak dan zavestno odločam za scenarij št. 3…..
To je konstantno delo… iskanje centra v sebi, ni najlažje, če ti ni prirojeno… ampak je pa res nujno na poti prave avtentičnosti in miru znotraj sebe, nujno je za to, da ne kriviš drugih za stanje v katerem si in da nisi več v vlogi žrtve.
Kako si ti s tem?
Kolikokrat si sama podaš roko?
Objem vsem,
Katarina
